Srebro je skozi celotno človeško zgodovino nosi pomembno gospodarsko, simbolno, monetarno ter tehnološko vrednost. Čeprav pogosto ostaja v senci svojega dražjega brata – zlata – ima srebro edinstvene značilnosti, ki mu dajejo posebno mesto med plemenitimi kovinami.
Z rastjo tehnološke odvisnosti od srebra in povečano negotovostjo na finančnih trgih je fizično srebro vse bolj v ospredju investicijskih razprav in idej, da lahko srebro z donosi v rastočem trendu cen plemenitih kovin ulovi zlato. Da bi razumeli potencial srebra, moramo pogledati v zgodovino srebra – kakšna je bila njegova vloga kot naložbe do sedaj, naredili pa bomo tudi primerjavo z zlatom, omenili potencialno rast, tržno kapitalizacijo ter zanimiva dejstva in uporabo te izjemne kovine.
Zgodovina srebra – od denarne enote do industrijske surovine
Uporaba srebra sega pred več tisoč let nazaj, s čimer se je srebro odkrilo tako hitro kot tudi zlato. Že okoli leta 3.000 pr. n. št. so ga začeli prvič pridobivati v Anatoliji (današnja Turčija), Egipčani pa so ga zaradi redkosti dolgo vrednotili in cenili bolj kot samo fizično zlato. V antiki in srednjem veku je srebro služilo kot glavna denarna enota, saj se je uporabljal kot plačilno sredstvo. Rimljani, na primer, so kovali denar iz srebra, kar se je nadaljevalo skozi številne imperije kasneje.
V zgodnjem novem veku, po odkritju Amerike, je prišlo do tako imenovanega prvega »srebrnega vala«, ko so španski konkvistadorji začeli izkoriščati obsežna nahajališča srebra v Južni Ameriki, zlasti na območju današnje Bolivije. Ta dobava srebra je kasneje dramatično vplivala na svetovno ekonomijo, kar je pripomoglo k izjemni globalizaciji trgovine.
Do 19. stoletja je bila večina svetovnih valut srebrnih, torej podprtih s srebrom, šele kasneje se je začel zlati standard in se je uveljavil šele proti koncu preteklega stoletja. Z opustitvijo zlatega standarda v letu 1971 in uvedbo tako imenovanih ˝fiat valut˝ je srebro postopoma izgubilo svoj primarni status denarne enote, a mu je ostala vrednost v obliki plemenite kovine in vedno bolj tudi industrijske kovine – posebej ob razmahu in razvoju tehnologij.
Je srebro lahko zanimiva investicija – donosi in primerjava s preteklimi cikli
Srebro, kot investicijski razred pogosto velja za bolj volatilnega in bolj špekulativnega, kot je recimo investicija v fizično zlato. Njegova cena lahko v kratkem času močno zaniha, kar ga naredi primernega za bolj tvegane vlagatelje in predvsem tiste, ki že imajo določen del sredstev v fizičnem zlatu.
Zgodovinsko gledano je imelo srebro naslednje močnejše bikovske cikle:
1970–1980: Cena srebra je zrasla s približno 1,50 dolarja na skoraj 50 dolarjev za unčo v letu 1980, predvsem zaradi inflacije, geopolitičnih napetosti in poskusov tržne manipulacije, ki sta jo takrat izvajala brata Hunt.
2001–2011: Po zlomu tehnološkega balona (dot.com bubble) ter finančni krizi v letu 2008 je srebro ponovno eksplodiralo iz 4 na skoraj 50 dolarjev v letu 2011.
2020–2021: V času pandemije in rekordnega tiska denarja je srebro iz 12 dolarjev v marcu 2020 poskočilo nad 29 dolarjev leta 2021.
Ob koncu pomladi 2025 se cena srebra giblje okoli 32 dolarjev za unčo, kar je še vedno precej pod rekordnimi vrednostmi, a z mnogimi razlogi za optimizem in nadaljevanje rasti cene srebra v letošnjem in prihodnjem letu dni.
Primerjava z ˝velikim bratom˝ – zlatom – kakšna so glavna razmerja in značilnosti
Zgodovinsko razmerje med ceno zlata in srebra (gold/silver ratio) je bilo običajno okoli 15:1 do 20:1, saj je v zemeljski skorji približno 17-krat več srebra kot zlata. V zadnjih desetletjih pa je razmerje pogosto preseglo 70:1 in v času kriz celo 100:1.
Trenutno razmerje kaže na to, da je srebro trenutno podcenjeno v primerjavi z zlatom. Poleg tega ima srebro še vedno najmanj dvojno naravo – kot hranilec vrednosti in kot industrijska kovina, kar pomeni, da na njegovo ceno vplivata tako monetarna kot gospodarska dinamika.
Potenciali za rast srebra
Več dejavnikov, ki se trenutno oblikujejo na finančnih trgih, nakazuje na večjo verjetnost rasti cene srebra v prihodnjih letih:
Zelena tehnologija: Srebro je še vedno ključen element v solarnih panelih, električnih vozilih in številnih okoljskih tehnologijah. Potreba po srebru za fotovoltaiko naj bi se v naslednjem desetletju po nekaterih pričakovanjih podvojila.
Digitalna industrija: Zaradi svoje izjemne električne prevodnosti se uporablja v mikroelektroniki, 5G tehnologiji in drugih digitalnih napravah ter izrazito sledi napredku v digitalni tehnologiji.
Omejena ponudba: Novih rudnikov z večjimi odkritji srebra je v zadnjih letih vedno manj, obstoječi pa imajo vse višje stroške pridobivanja zaradi dviga cen stroškov in energentov. Pridobivanje srebra kot stranskega produkta (v rudnikih cinka, svinca in bakra) pomeni, da se proizvodnja le stežka hitro poveča, kar ne zadosti povečanemu povpraševanju.
Finančna negotovost: Morebitna recesija, geopolitični pretresi in nadaljnje razvrednotenje ˝fiat valut˝ bi lahko povečali zanimanje vlagateljev za varna zatočišča. Kapital v zlato že priteka v rekordnih prilivih, zato srebro dolgo ne bo več pri tej ceni – sploh, če primerjamo zgodovinske cikle gibanja cene srebra.
Tržna kapitalizacija srebra in potencial
Tržna kapitalizacija celotnega fizičnega srebra (vsega izkopanega in dostopnega v obliki palic in kovancev) se ocenjuje na okoli 1,5–2 bilijona dolarjev, kar je manj kot 1 % vrednosti globalnih delniških trgov, ki presegajo 100 bilijonov dolarjev.
To pomeni, da je srebro eden najmanjših naložbenih razredov, a hkrati tisti z velikim potencialom, saj že manjše prerazporejanje kapitala lahko močno dvigne ceno.
Srebro je dostopnejše kot zlato – povprečen vlagatelj si lažje privošči eno unčo srebra kot unčo zlata. Zaradi nižje cene je tudi bolj primerno za redne nakupe v manjših količinah, kar je privlačno za posameznike, ki želijo razpršiti del svojih prihrankov tudi v srebro, a nimajo večjih začetnih sredstev.
Poleg tega je zgodovinsko služilo kot sredstvo menjave in hranilec vrednosti v vsakodnevnem življenju (npr. srebrniki). Danes, ko se ponovno pojavljajo dvomi o stabilnosti fiat valut, se srebro vrača kot »ljudska kovina«. In ta vrnitev bi lahko prinesla večje povpraševanje po srebru ob upadu ˝zaupanja˝ ljudi v centralne monetarne sisteme, ki s sabo že nekaj let zaradi pretiranega tiskanja denarja prinašajo inflacijo in s tem razvrednotenje denarja.
Bo srebro upravičilo potencial rasti cene?
Srebro je mnogo več kot le “manjši brat zlata”. Je zgodovinska valuta, sodobna industrijska surovina in vse bolj relevantna investicija. Njegova majhna tržna kapitalizacija, široka uporaba in povečano povpraševanje pomenijo, da srebro ne le ohranja vrednost, temveč ima tudi velik potencial rasti – posebej v obdobju, ki je pred nami.
Za vlagatelje, ki iščejo fizično varnost, razpršitev in dolgoročno zaščito pred inflacijo ter nestabilnostjo valut, je fizično srebro ena izmed najbolj logičnih možnosti današnjega časa, a seveda s poudarkom, da je v tem sektorju zgolj del vašega premoženja.
Matjaž Štamulak, neodvisni finančni svetovalec, investitor in predavatelj, www.cresus.si