Reportaža z letne konference ekosistema Bittensor, Pariz, junij 2026
Slika, ki ostane
Ko sem v začetku junija zadnji dan zapuščal Proof of Talk konferenco v Parizu, sem imel v glavi samo eno zgodbo in zanimivo prispodobo. Kot recimo, ko 18 letni sin, ki se zahvali očetu za vse, kar mu je dal in odide po svoji poti. To je TAO danes.
Bitcoin ga je pripeljal na svet. Naučil ga je pravil. Dal mu je temelje, na katerih je mogoče zgraditi vse, kar pride za tem. Brez njega nič od tega ne bi obstajalo in brez tehnologije ter decentraliziranega napredka danes ne bi v Bittensor ekosistemu nastajalo to, kar nastaja trenutno. Ampak pozor, to, kar se v teh trenutkih gradi na Bittensorju, ni kopija ničesar. To je decentralizirana inteligenca. Sredstvo, ki že ima svoje stranke, svoje primere uporabe, svoj razlog za obstoj in predvsem – vedno večjo potrebo zainteresirane javnosti za omenjeno tehnologijo.
TAO tako po mojem mnenju ne potrebuje hoditi po očetovih stopinjah. Ima namreč že povsem samosvojo pot, svoj razvoj ter neprestano posodabljanje sistema – in produkte, ki danes že prinašajo denar. Ali bi lahko TAO kdaj presegel Bitcoin? Imam svoje mnenje, ki je sestavljeno iz misli, da je Bitcoin vedno samo Bitcoin, TAO pa je lahko za inteligenco to, kar je Bitcoin za denar – decentraliziran, svoboden, neuničljiv ter temelj za digitalno prihodnost.
Napačna konferenca?
Medtem ko je kripto Twitter v začetku meseca junija razpravljal predvsem o cenah na borzi, so ljudje, ki skupaj upravljajo več kot 18 bilijonov dolarjev premoženja, sedeli v sobi v Parizu — z enim samim decentraliziranim AI projektom na glavni agendi.
Ta projekt je TAO. Ne Ethereum. Ne Solana. Ne Bitcoin. Bittensor je dobil prvi lastni tematski blok v zgodovini Proof of Talk — konference, ki ji pravijo tudi “Davos Web3” glede na pomembnost informacij ter udeležbe velikih imen. Konference se je namreč tudi tokrat udeležilo več kot 2.500 direktorjev ranga največjih ter najbolj pomembnih bank in upravljalcev premoženja na svetu. BlackRock, Franklin Templeton, Fidelity, JPMorgan, Mastercard in VanEck – vsi v isti sobi. Kot lahko domnevamo, najvišji predstavniki institucij ne hodijo na konference za projekte, v katere se ne pozicionirajo in kjer ne vidijo perspektive v novih tehnologijah. Institucije takšne dogodke izkoristijo za koordinacijo in da seveda lahko tudi javno izrazijo svoje mnenje o tehnologijah, ki prihajajo. Tovrstne investicijske priložnosti v začetni fazi razvoja tehnologije vedno predstavljajo dober ˝risk-reward˝.
Najboljša potrditev, ki si jo je Bittensor kadarkoli želel
Medtem ko je konferenca v Parizu potekala, je ameriška vlada v istem obdobju nehote podala najmočnejši argument za obstoj Bittensorja, kar si jih je ta kdaj mogel zaželeti. Anthropic – ki ga verjetno bolje poznate preko AI modela Claude – je bil prisiljen na zahtevo vlade suspendirati dostop do modelov Fable in Mythos za vse tuje državljane. Ni pomembno, kaj mislimo o moralnih sodbah Anthropica. Ni pomembno, kakšni so bili vladni razlogi. Ni pomembno, ali so bili modeli res nevarni. Ključna točka je veliko bolj preprosta: zaprti AI se lahko kadarkoli ugasne ali omeji.
To v Bittensor skupnosti omenjajo in izpostavljajo že več kot štiri leta. Če je dostop do mejne inteligence mogoče omejiti — bo omejen. Če ga je mogoče nadzorovati, ga bo nadzorovalo tistih nekaj moških in žensk z dovolj moči, da odločijo, kdo dobi inteligenco in kdo ne. To je dokaz za eno največjih slabosti, ki jih vsebujejo vsi centralizirani modeli umetne inteligence danes.
Anthropicova novica namreč ni zgolj teorija. To je dokaz, da so tisti strahovi postali realnost in da se lahko vrata ter dostop do AI modelov zaprejo kadarkoli, če se nekdo tako odloči. Bittensor ekosistem obstaja natanko zato, da ima svet druga vrata, skozi katera je mogoče hoditi. Odprta in brez dovoljenj. Prava odprta inteligenca, zgrajena od ljudi in za dobro vseh.
Podomrežja – Subneti – obljube se izpolnjujejo
Več kot 128 podomrežij na Bittensorju ni več samo obljuba. Nekatera med njimi že danes služijo resničnimi uporabniki in ustvarjajo realne prihodke:
- Chutes (SN64) — obdelal 9,1 bilijona žetonov, bistveno ceneje od AWS, z več kot 400.000 aktivnimi uporabniki.
- Targon (SN4) — poganja Dippy AI (8,6 milijona uporabnikov) in je že podpisal prave komercialne pogodbe.
- Templar (SN3) — usposobil model z 72 milijardami parametrov. Omenil ga je celo izvršni direktor Nvidie.
Decentralizirana umetna inteligenca se postopoma uveljavlja. In to ni zgodba o prihodnosti, to se dogaja ravno v teh trenutkih. Zato je bil precejšen del konference posvečen posebej različnim Subnetom, med katerimi nekateri dosegajo res neverjetne rezultate pri razvoju umetne inteligence. Ne le zgoraj našteti, tudi pri Targonu so predstavili svoj prvi ˝fizični˝ produkt, imenovan Targon Tower. Ekipa MetaNova Labs je pojasnila, da njihove raziskave na področju odkrivanja novih zdravil delujejo nekajkrat hitreje kot navadni laboratoriji na svetu in da se zaradi tega povezujejo z več biotehnološkimi in farmacevtskimi podjetji. Tudi subneta Score ter BitMind sta pojasnila in pokazala svoje prve zaslužke od prodaje tehnologij ter potencial razvoja v prihodnosti.
Profitabilnost in uporabnost Subnetov še ne pomeni, da so tovrstne investicije za vlagatelje brez tveganj. Ravno nasprotno, že sama investicija v TAO je bolj tvegana, kaj šele investicije v podomrežja. A če bo nekaterim ekipam uspelo to, kar trenutno raziskujejo ter delajo, potem gre pričakovati zelo dober cenovni razvoj, pri čemer bo seveda najprej najbolj ˝profitiral˝ prav sam TAO in njegovo cenovno gibanje.
Energija, ki je ni mogoče spregledati
Proof of Talk je že drugo leto zapored postal najpomembnejše letno srečanje ekosistema Bittensor. Čeprav gre formalno za širšo konferenco za graditelje, vlagatelje in institucije, je vse bolj jasno: to je letni zbor vsega, kar se dogaja v svetu Bittensorja in širše.
Lastniki podomrežij (subnetov), rudarji, validatorji, graditelji in entuziastični sledilci — vsi smo se zbrali v Parizu za dva intenzivna dneva razprav, predstavitev, delavnic in mreženja. Ena stvar je bila takoj jasna: energija Bittensorja nima para. Konferenca je bila nabito polna, vse razprave so potekale pred nabito polnimi dvoranami, pri čemer hitro dobiš občutek, da to še zdaleč ni ˝kar tako en kripto dogodek˝.
Razgovori, ki sem jih opravil s posamezniki – tako udeleženci kot govorci – so bili zelo ambiciozni. Optimizem je bil vseprisoten in to kljub temu, da TAO še ni dosegel novih rekordnih vrednosti in da so trenutne tržne razmere na trgu kriptovalut nehvaležne. Ko namreč upoštevamo lastnike podomrežij, rudarje, validatorje in ponudnike storitev, naj bi v ekosistemu aktivno že danes delovalo med 5.000 in 7.000 ljudi. Na konferenci je bilo to še kako čutiti in posebna čast je bil dolg pogovor z Barry Silbertom in ustanovitelji Bittensor-ja.
Laserski top in prava merila
Soustanovitelj Bittensorja je sicer v svojem nastopu pojasnil, zakaj so najboljša podomrežja porabila mesece za natančno definiranje tega, kar merijo; pa naj gre za sklepanje, računalniško moč ali shranjevanje. Dejal je, da je Bittensorjevo podomrežje kot laserski top. Če ni usmerjen popolno, ne streljaš na Zvezdo smrti. Streljaš v vesolje in pri tem produciraš zgolj in samo hrup.
Zdaj imajo najboljša podomrežja to izostreno in sama tehnologija je dosegla izjemen napredek, kar je ocenil z besedami: Zdaj imamo nekaj zelo vrednega. Deluje odlično. Ni izkoriščanj in zdaj je čas, da to prenesemo na trg. To je bila verjetno najpomembnejša misel celotne konference: tehnični temelji so postavljeni in zdaj je čas za komercializacijo in profitabilnost modelov, ki nastajajo znotraj ekosistema.
Subneti (podomrežja) kot naložbeni razred
Ena najpomembnejših sej konference je bila panel Subneti kot naložbeni razred,ga je moderiral Mike Grantis iz General Tensorja. Na panelu so bili prisotni James Altucher, Evan Malanga, Frank Schuil ter Siam Kidd.
Vsak zastopa drugačen institucionalni dostop do Bittensorja. Panel je naredil nekaj redkega: ni prodajal zgodbe, ampak so naredili celotno revizijo ekosistema, izpostavili najbolj zanimive Subnete ter njihove zgodbe in prihodnost, ki jo vidijo. Institucionalni kapital sicer v večini pogleduje proti TAO direktno, a predstavniki bank ter upravljalci premoženja so z velikim zanimanjem prisluhnili tudi ˝bolj tveganemu˝ delu ekosistema Bittensor, kjer danes nastajajo povsem nova ˝start-up˝ podjetja z nekaj milijonskimi tržnimi kapitalizacijami.
Že danes imamo sicer kar nekaj opcij, preko katerih lahko institucije izpostavijo del svojih investicij v TAO brez da direktno kupijo TAO na kripto borzi:
- Tao Synergies (NASDAQ: TAOX) — največja javno kotirana holding družba za TAO. Poleg kopičenja kovancev gradijo ekosistem prek The TAO Daily, TaoPod in BlueTao.
- Yuma Group (v lasti DCG) — upravljajo validatorstvo na nekaj omrežjih, so pospeševalnik podomrežij in ukvarjajo se z upravljanjem premoženja. Njihovi indeksni produkti pokrivajo vseh 128 podomrežij.
- Safello Group (Nasdaq First North: STAO) — lansirali so staked TAO ETP, kotiran na SIX, Nasdaq in EuroNext Paris.
- DSV Fund — prvi regulirani hedge sklad s 100 % izpostavljenostjo subnet žetonom. Bittensor za podjetja – najmočnejši del konference.
Za moj okus je bila najmočnejša seja celotne konference posvečena ideji ter izvedbi, da bo TAO postal sprejet predvsem iz strani podjetij, ki bodo pričele uporabljati njegovo tehnologijo in rešitve. Moderiral jo je Jose iz BTLabs, ki ima zanimiv, praktičen pristop. Namesto da gradi podomrežje in potem išče stranke vnaprej, začne z identifikacijo poslovnih problemov in nato sestavi rešitve iz obstoječih zmogljivosti Bittensorja.
Sporočilo tega panela je bilo kristalno jasno: podjetja vidijo priložnosti, vidijo konkurenčne prednosti in imajo razloge za eksperimentiranje. Gavin Zaentz iz Leadpoeta je na panelu podal eno najčistejših razlag teze Bittensorja, ki pravi, da vsi soustvarjalci omrežja sodelujejo, producirajo delo in so nagrajeni glede na kakovost tega dela. Primerjava s Kaggle in ImageNet je bila prava — globalna konkurenca lahko premaga centralizirano podjetje ali laboratorij.
Širši kontekst zunaj Bittensor ekosistema – gremo na pot digitalizacije in tokenizacije
Proof of Talk ni bila samo Bittensor konferenca. Vzporedno so potekale seje o prihodnosti celotnega kripto in finančnega ekosistema. Prednosti tokeniziranih instrumentov, ki so jih izpostavljali predvsem institucionalni sogovorniki na konferenci že danes namreč krepko presega vse alternativne infrastrukture. ˝Cheaper, better, faster˝ — to ni samo reklamni slogan, to je empirični zaključek.
V naslednjih 5 do 10 letih bo, po mnenju strokovnjakov, število on-chain transakcij eksponentno naraslo. Kapital namreč neprestano išče učinkovitejšo infrastrukturo in stara infrastruktura je predraga ter prepočasna glede na vse, kar se rojeva danes. Kapitalski trgi tako v letu 2026 zelo hitro stopajo proti on-chain rešitvam in ker se SWIFT verjetno ne bo uspel dovolj hitro prilagoditi, so tukaj že ˝stable kovanci˝ izdani s strani institucij in držav.
ETF za BTC je namreč spremenil vse — BTC je postal ˝Internet of Finance˝ in s tem se je dostop institucionalnemu kapitalu odprt. Clarity Act, ki je v sprejemanju, tako na nek način sicer ogroža ogromno obstoječih poslovnih modelov – a prinaša digitalizacijo ter tokenizacijo, ki jo institucije zagovarjajo. Regulacija sicer vedno pride in mora priti takoj za inovacijo — in kdor se bo pozicioniral pred regulacijo, bo zmagal je bilo mnenje večine govorcev.
Da kapital že zapušča tradicionalne banke in gre v kripto projekte je zdaj dejstvo. Predsednica banke Societe Generale je potrdila izdajo tokeniziranega stable kovanca, usklajenega z MICA regulacijo. Predsednik upravljalcev pri Franklin Templeton je povedal, da že nekaj časa delajo direktno z vlagatelji prek blockchain infrastrukture.
Eno najmočnejših predavanj pa je sicer prišlo od Kena Moorea iz Mastercarda. Sporočilo: Mastercard ni kreditna kartica. Je tehnološko podjetje, ki rešuje problem zaupanja v trenutku, ko se vrednost izmenja. V prihodnosti vidi kombinacijo plačil med fiat valutami, kripto valutami ter stable kovanci in CBDC (centralnobančnimi digitalnimi valutami, recimo digitalni evro).
Njegova prognoza je, da bo do leta 2030 narejen prvi korak, do leta 2040 pa bo celoten plačilni sistem, ki ga poznamo danes, povsem spremenjen. AI agenti bodo prevzeli velik del transakcijskega dela – umetna inteligenca bo vodila vse, človek bo le v nadzorni vlogi in ne obratno. Kdor se, po njegovem mnenju, ne bo prilagodil na vse te spremembe, ne bo več relevanten v nekaj letih.
Zanimivo predavanje je imel tudi Tom Lee, lastnik podjetja Bitmine, je bil kratek in jasen: AI agenti gredo na Wall Street – to je le vprašanje časa. JPMorgan in ostale velike investicijske banke to že vedo. ETH ima 11 let zgodovine in 17.000 aktivnih razvijalcev, zato sam verjame v pozicije svojega podjetja in potencialno zelo dober razvoj cene Ethereuma. Ključno opažanje iz njegove strani je bilo, da se je treba danes pozicionirati v podjetja in produkte, ki jih bodo prihodnji AI agenti uporabljali. Ne v agente same — večjo priložnosti vidi predvsem v infrastrukturi, ki jo bodo agenti potrebovali.
Kaj Bittensor ekosistemu še manjka?
Dostop do kapitala vsekakor, kajti dobri timi se še vedno borijo za kapital znotraj Bittensorja, tudi takšni, ki bi brez večjih težav zbrali sredstva v bolj tradicionalnih investicijskih krogih. Kapital je kisik vsakega projekta in brez njega lahko tudi najboljše ideje ostanejo samo ideje.
Potrošniška plat – skupnost je v zadnjih letih zgradila izjemno B2B infrastrukturo, vendar še ni ustvarila dovolj produktov, namenjenih povprečnemu uporabniku. Pot do množične uporabe še ni dokončana in tukaj je največ priložnosti za napredek.
Glede marketinga je jasno, da TAO šepa, saj nima centraliziranega marketinškega stroja. Medtem ko so drugi ekosistemi že zgodaj investirali v distribucijo in prepoznavnost, se Bittensor še vedno v veliki meri zanaša na posameznike, ki širijo zgodbo vsak po svojih kanalih. Zunaj Discord skupin in notranjih krogov še vedno primanjkuje kakovostnih virov za raziskovanje ekosistema. Novi vlagatelji, razvijalci in radovedni opazovalci potrebujejo bolj jasno, dostopno in pregledno predstavitev vsega, kar danes nastaja znotraj omrežja.
Kljub temu je Proof of Talk 2026 pokazal nekaj zelo pomembnega. Bittensor ni več eksperiment. Ni več samo zanimiva ideja o decentralizirani umetni inteligenci. Ni več projekt, ki ga spremlja le peščica zanesenjakov na Twitterju in Discordu.
TAO ima danes že svoje uporabnike in ima prihodke in ima produkte. Ima podjetja, ki gradijo na njegovi infrastrukturi ter ima vlagatelje, ki ga analizirajo. In kar je morda še pomembneje – zdaj je več kot očitno, da ima TAO na svoji strani tudi institucije, ki ga ne morejo več ignorirati.
Ko sem zadnji dan odhajal iz Pariza, sem se ponovno spomnil prispodobe iz začetka te zgodbe.
Bitcoin je TAO pripeljal na svet. Dal mu je temelje, pokazal smer in dokazal, da je mogoče zgraditi decentraliziran sistem, ki ga ni mogoče ustaviti. Toda Proof of Talk 2026 je bil zame trenutek, ko je TAO prvič zares stopil iz očetove sence. Ne zato, ker bi bil Bitcoin manj pomemben. Ampak zato, ker Bittensor prvič deluje kot nekaj, kar lahko stoji povsem samo.
In če je bila osrednja tema zadnjega desetletja decentralizacija denarja, obstaja vse več možnosti, da bo osrednja tema naslednjega desetletja decentralizacija inteligence. Ali bo Bittensor tisti, ki bo ta svet zgradil, danes ne ve še nihče. Po dveh dneh v Parizu pa je eno precej bolj jasno kot kadarkoli prej: Ta zgodba se šele začenja.
