Ko se pogovarjamo o analizah določenih finančnih instrumentov, velikokrat naletimo na tehnično in fundamentalno analizo, bolj redko pa na izraz on-chain analiza. To pa zato, ker taka vrsta analize ni na voljo pri naložbenih razredih, kot so na primer surovine ali delnice, pač pa je taka vrsta analize na voljo zgolj pri kriptovalutah.
V tem članku si bomo pogledali, na čem sploh on-chain analiza stoji in kako si lahko investitorji z njo pomagajo, da sprejemajo boljše investicijske odločitve.
Kaj je on-chain analiza?
Medtem, ko se pri fundamentalni analizi investitorji fokusirajo predvsem na rezultate in knjižno vrednost podjetja, pri tehnični analizi pa na vzorce in trende, ki se jih da razbrati iz grafa cene, se pri on-chain analizi za preučevanje uporabljajo podatki, zapisani na verigi blokov, z namenom razumevanja vzorcev transakcij, gibanja sredstev in splošnega zdravja omrežja. Gre za pristop, ki ponuja edinstven vpogled v gibanje trgov – vpogled, ki ga tradicionalni finančni sistemi ne omogočajo. Udeležencem na kripto trgu tako omogoča popolnoma drugačen način raziskovanja in preverjanja informacij. On-chain analiza se vse bolj uveljavlja kot nov okvir za vrednotenje kripto valut. S pravilno uporabo lahko investitorjem in analitikom ponudi pomembno konkurenčno prednost.
Prednosti on-chain analize
On-chain analiza omogoča neposreden vpogled v podatke z verige blokov – kot so transakcije, premiki sredstev, aktivnosti naslovov in interakcije z aplikacijami. Njena največja prednost je transparentnost – vsi podatki so javni, preverljivi in se jih ne da izbrisati, kar odpravlja potrebo po zaupanju v tretje osebe ali centralizirane podatkovne vire.
Poleg tega je on-chain analiza dostopna – vsakdo z internetom lahko uporablja orodja za spremljanje dogajanja in tako izvaja poglobljeno analizo brez potrebe po dragih podatkovnih bazah. To močno demokratizira analitiko v primerjavi s klasičnimi finančnimi trgi, kjer so določene analize povprečnemu vlagatelju zaradi visokih cen praktično nedosegljive.
Tretja ključna prednost je objektivnost – podatki niso rezultat anket ali subjektivnih ocen, temveč realni zapisi o vedenju udeležencev na blockchainu. Kazalniki, kot so MVRV, HODL waves ali borzni tokovi, ki si jih bomo natančneje pogledali kasneje, tako omogočajo natančno zaznavanje posameznih faz na trgu.
Posamezne metrike
MVRV (Market Value to Realized Value) je razmerje med tržno vrednostjo kripto valute (na primer trenutna cena Bitcoina, pomnožena s številom kovancev v obtoku) in njeno realizirano vrednostjo, torej povprečno ceno, po kateri so bili ti kovanci nazadnje premaknjeni. Če je MVRV večji od 1, to pomeni, da je večina vlagateljev v dobičku, kar lahko povzroči večji prodajni pritisk na trgu. Če je razmerje manjše od 1, to pomeni, da so vlagatelji v povprečju v izgubi in je verjetnost za prodajo manjša. Analitiki to metriko pogosto uporabljajo kot pripomoček za oceno, ali je določen kripto sredstvo precenjeno ali podcenjeno, in s tem za prepoznavanje vrhov ter dna tržnih ciklov.
Active Addresses oziroma število aktivnih naslovov meri, koliko različnih kripto naslovov je v določenem obdobju (najpogosteje dnevno) sodelovalo v transakcijah – torej poslalo ali prejelo sredstva na verigi blokov. Vsak naslov praviloma predstavlja enega udeleženca omrežja, bodisi posameznika, podjetje ali pametno pogodbo. Višje število aktivnih naslovov pomeni večjo uporabo omrežja, več transakcij in pogosto večje zanimanje trga za določeno kripto valuto. Gre za enega izmed ključnih pokazateljev rasti ali upadanja uporabniške baze.
Vir: https://studio.glassnode.com
Exchange inflows/outflows je metrika, ki meri, koliko kripto valut se v določenem obdobju prenese na menjalnice (inflows) ter koliko jih vlagatelji umaknejo z njih (outflows). Visoki inflowi običajno nakazujejo priprave na prodajo in lahko pomenijo večji pritisk na ceno, saj uporabniki sredstva pošiljajo na borze z namenom prodaje. Nasprotno pa visoki outfowi pogosto kažejo na akumulacijo – ko vlagatelji sredstva dvigujejo v lastne denarnice in jih tam hranijo dolgoročno, kar se običajno interpretira kot pozitiven signal. Spremljanje teh tokov je pomembno za razumevanje razpoloženja na trgu.
HODL Waves in Dormancy sta metriki, ki merita, kako dolgo kovanci ostajajo nedejavni. HODL Waves vizualno prikazujejo starost kovancev v različnih časovnih okvirih – starejši in obsežnejši valovi pomenijo dolgoročno hranjenje ter manjši prodajni pritisk. Dormancy pa izraža povprečno starost kovancev, ki se trenutno premikajo. Višja dormancy kaže na aktivacijo starejših kovancev, kar lahko pomeni razprodaje, medtem ko nižja nakazuje prevlado sveže kupljenih kovancev. Obe metrikama pomagata razumeti obnašanje vlagateljev in prepoznavati tržne prelomnice.
Vir: https://www.unchained.com
Orodja za on-chain analizo
Kot je bilo že omenjeno, je večji del teh podatkov dostopen širši javnosti brez velikih vstopnih stroškov. Večina orodij nudi dostop do veliko metrik brezplačno, imajo pa pogosto na voljo tudi plačljivo verzijo, vendar je ta še vedno veliko bolj dostopna kot nekatere baze podatkov in analize za tradicionalne trge. Večina teh orodij ima svojo bazo, od kod črpajo podatke, ter jih nato obdelajo in spremenijo v uporabne grafične zapise. Ponudnikov teh metrik je več, zato si mora vsak posameznik poiskati, katere metrike bi rad spremljal, in katera spletna stran ter grafi se mu zdijo najbolj razumljivi. Ene izmed najbolj znanih spletnih strani so: Glassnode, CryptoQuant, Nansen, Arkham, Dune Analytics, Santiment.
Omejitve in pasti on-chain analize
Seveda pa moramo biti tudi pri uporabi on-chain analize pozorni na določene elemente.
Zavedati se moramo, da nobena on-chain metrika nima 100 % zanesljivosti, ker so to kljub vsemu samo zapisi dogajanja iz preteklosti, ne pa tudi orodja za napovedovanje prihodnosti. Na tem področju velja rek, da so vsi indikatorji napačni – nekateri so zgolj koristni. To pomeni, da je treba vse “signale”, ki jih dobimo iz analize, združiti z ostalimi segmenti (fundamenti in tehnično sliko), da bi sprejeli kar se da dobre odločitve.
Druga stvar, ki se je moramo zavedati, je, da imajo vsi ponudniki on-chain metrik svoje načine obdelave podatkov, kar pomeni, da se lahko med seboj razlikujejo v končnih rezultatih. S tem v mislih moramo poskrbeti, da določeno metriko gledamo z istim orodjem, da dobimo pravilen občutek, kako se metrika spreminja čez čas in kdaj bo nastopilo obdobje, ko nam bo neka metrika dala signal, ki ga čakamo. Lahko pa pride do napake tudi pri sami interpretaciji metrik – če ne razumemo, kaj določena metrika dejansko pomeni, lahko mislimo, da nam daje signal, da je čas za prodajo, v bistvu pa ta metrika dejansko govori, da se dogaja zgolj kratkoročna ponovna akumulacija. Zato je pomembno, da metrike, ki jih spremljamo, zares razumemo.
Matic Trobec, strokovnjak za tehnično analizo in on-chain podatke na področju kripto valut
Viri