Kako investirati v času preobrata ciklov?
Investiranje v letu 2026: kako zaščititi kapital in ohraniti priložnosti v času preobratov?
Leto 2026 ni leto, ko bi se vlagatelji lahko zanesli na izkušnje ter strategije, ki so veljale zadnje desetletje. Dolgo obdobje skoraj ničelnih obrestnih mer, prekomerne likvidnosti in enosmerne rasti tehnoloških delnic je ustvarilo občutek, da je volatilnost le neprijetna motnja na poti navzgor. Danes je slika povsem drugačna. Ne zato, ker bi bili obeti nujno tako zelo slabi, marveč predvsem zato, ker se več ključnih stvari premika naenkrat – dolgovi so vedno višji in vedno težje jih je servisirati, geopolitika kroji in precej vpliva na počutje vlagateljev, umetna inteligenca vsak dan bolj preoblikuje poslovne modele, likvidnost pa nikakor ni več samoumevna.
Če je bilo zadnje desetletje podobno jadranju z vetrom v hrbet, je leto 2026 bolj podobno plovbi po odprtem morju, kjer se vreme lahko hitro spremeni v samo nekaj urah. Takrat ni ključno, kako hitro znaš jadrati, temveč kako stabilna je tvoja ladja in predvsem, kako hitro se znaš prilagoditi na novo nastalo situacijo.
Tveganja, ki niso več zgolj teorija
Prvo tveganje, ki ga letos vsi vlagatelji že občutimo na svojih portfeljih, je likvidnostni šok. To je trenutek, ko trgi nehajo razmišljati o zgodbah in obljubah, ampak zaradi negotovosti bežijo v denarno pozicijo. V takšnih fazah lahko na finančnih trgih pade skoraj vse hkrati – delnice, kriptovalute, celo plemenite kovine. Ne zato, ker bi se v enem dnevu spremenili temelji podjetij, temveč zato, ker se zapirajo vzvodi, investicijski upravljalci branijo kapital in ko se želi biti predvsem likviden. V takih pretresih, ki smo jih bili priče v prvih dveh mesecih leta 2026, se zelo jasno pokaže, kdo ima strukturo in primerne strategije in kdo investira zgolj zato, ker vidi potencialni dobiček.
Drugo tveganje, ki precej zaznamuje letošnje leto, je pozna faza dolžniškega cikla. V sistemu je danes izjemno veliko finančnega premoženja – obveznic, delnic, depozitov –, ki predstavljajo zgolj obljube o prihodnjih izplačilih. Ko je teh obljub preveč glede na realno gospodarstvo, sistem potrebuje prilagoditev. Ta prilagoditev lahko pride v obliki inflacije, nizkih realnih obresti ali monetizacije dolga. V vseh primerih je skupni imenovalec isti: nominalna stabilnost ne pomeni nujno ohranjanja kupne moči, kar predstavlja vsem investitorjem poseben izziv.
Tretje tveganje, ki lahko precej pretrese obstoječe portfelje, je potencialni stagflacijski zasuk. Kombinacija višjih stroškov energije, geopolitičnih napetosti in počasnejše rasti gospodarstva in ekonomije lahko ustvari okolje, kjer podjetja in s tem posledično delnice trpijo zaradi nižjih dobičkov, obveznice pa ravno obratno zaradi inflacijskih pritiskov. Če se scenarij eskalacije razmer v Iranu letos uresniči, bi bil energetski šok eden prvih kanalov prenosa, ki bi imel izjemen vpliv na finančne trge. In tukaj ne mislim zgolj na vprašanje cene nafte – kako visoko lahko le ta poskoči – temveč predvsem vprašanje prihodnjih inflacijskih pričakovanj ter stabilnosti globalnih valut.
Četrta sila je umetna inteligenca, ki hkrati predstavlja priložnost za investiranje, a precej trese obstoječo ekonomijo in bo imel nepredstavljive posledice na gospodarstvo v bližnji prihodnosti. Umetna inteligenca je namreč hkrati pospeševalec produktivnosti in potencialni destabilizator trga dela, kar že vidimo v zadnjih nekaj tednih. Kratkoročno sicer močno podpira marže in navdušenje vlagateljev, a lahko srednjeročno zmanjša kupno moč širšega prebivalstva, če se prilagoditve na trgu dela ne zgodijo dovolj hitro – in zaenkrat se, kot vse kaže, ne. Rezultat je lahko izjemen paradoks, da dobimo izjemno visoko produktivnost, a ravno zaradi tega hkrati šibkejše povpraševanje in udarec veliki večini trenutnih poklicev.
Leto 2026 tako ni zgolj črno-bela zgodba, ampak je vse bolj preplet ciklov, kjer se lahko optimizem in panika izmenjujeta hitreje, kot smo bili vajeni – in to prva dva meseca letošnjega leta že potrjujeta.
Kako se bodo letos obnašali naložbeni razredi?
Delnice ostajajo dolgoročno najmočnejši generator rasti, vendar razlika med kakovostnimi podjetji z realnim denarnim tokom in podjetji, ki živijo od pričakovanj, postaja vse večja – in tukaj se pametni kapital premika zelo hitro. V evforiji, ki je letos ni čutiti na finančnih trgih, lahko zmagujejo in pridobivajo delnice, ki nudijo zgodbe o visokih rasteh (primer Nvidia, Microsoft, Tesla, itn…), v likvidnostnem šoku pa praviloma trpijo najbolj in pridejo bolj do izraza defenzivni sektorji.
Obveznice niso več samoumevna protiutež in sredstvo za varnost in zaščito portfeljev pred nepredvidenimi nihanji. Obveznice namreč povsem drugače delujejo, ko se zaključuje večji dolžniški cikel, sredi katerega smo trenutno, in ko trgi kalkulirajo potencial prihoda nove inflacije. V takšnem okolju lahko tudi obveznice izgubijo del privlačnosti in naredijo negativen donos, kar je bilo še pred leti praktično nemogoče.
Plemenite kovine, predvsem zlato, ostajajo še vedno pomembna zavarovalna opcija proti razvrednotenju denarja in sistemskim tveganjem ter geopolitičnim pretresom. Kratkoročno sicer lahko tudi ceni zlata in srebra nihata, a dolgoročno vedno delujejo kot stabilizator kupne moči in najboljša mogoča stava na ˝varnost˝ v portfeljih.
Surovine in energija, ki vedno bolj pridobivajo na veljavi, so vedno močan most med realnim svetom in finančnimi trgi. Če pride do geopolitičnega šoka, prav ti razredi pogosto prvi reagirajo. V takem scenariju niso špekulacija, temveč zaščita in vsak portfelj mora imeti danes del razpršitve tudi v tem, zelo pomembnem naložbenem razredu v času visoke negotovosti.
Bitcoin, prva in edina prava kriptovaluta, predstavlja digitalno obliko denarja in je znan po svoji izjemni redkosti, saj jih bo na trgu zgolj 21 milijonov, od tega je skoraj 1/10 že za vedno izgubljenih. V deflacijski paniki, ki je že udarila trge, vidimo, da lahko Bitcoin prav tako pade skupaj z drugimi tveganimi sredstvi, v fazi monetizacije dolga pa lahko potencialno prevzame vodilno vlogo. Ostali kripto projekti so še korak višje na lestvici tveganja: potencial je velik, vendar so tudi padci lahko precej globoki in investitor, ki vlaga na ta trg, mora znati poiskati projekte, ki bodo obstali tudi ob večjih pretresih na trgih.
Ali mora biti naš portfelj za letos kot pravi Dalio osnovan kot ˝All weather portfolio˝?
Dobro sestavljen portfelj investicij vsakega posameznika za letošnje leto ni zasnovan za en sam scenarij, ker je namreč nemogoče predvideti, kaj se bo res točno zgodilo na trgih. Portfelj posameznih investitorjev mora tako biti letos bolj podoben poslovnemu modelu podjetja, ki lahko preživi različne faze cikla.
Ključna vloga v portfelju danes tako pripada denarni poziciji. Gotovina danes ni le pasivna komponenta, kjer bi nas skrbelo, da nam bo inflacija uničila kupno moč, če nekaj držimo v denarju. Denarna pozicija v portfelju danes je zelo pomembna opcija, ki nam omogoča dokupovanje kakovostnih naložb, ko so pod pritiskom in ko padejo. Denar v portfelju danes omogoča vsem nam mirne odločitve, ko morajo drugi recimo v paniki prodajati. V okolju, kjer se lahko pojavljajo likvidnostni šoki, je likvidnost prednost, ne slabost.
Informativni primer potencialne razpršitve vašega premoženja – če ste seveda dinamičen investitor z dolgoročno perspektivo – bi lahko izgledal takole: približno 25 odstotkov v globalnih delnicah, s poudarkom na kakovostnih podjetjih in sektorjih, kot so energetika, infrastruktura in obramba. Okoli 35 odstotkov v realnih zaščitah – zlato, po potrebi manjši delež srebra ter izpostavljenost surovinam oziroma energetiki. Približno 10 do 15 odstotkov v bitcoinu kot dolgoročni asimetriji. Do 5 odstotkov v visoko-tvegani AI-kripto izpostavljenosti, strogo omejeni in upravljani disciplinirano. In pomemben preostali del, cca. 30 odstotkov, pa bi danes moral biti v likvidni denarni rezervi ali kratkoročnih instrumentih.
Ta denarna komponenta ima jasno nalogo: ni namenjena večnemu čakanju, temveč aktivnemu upravljanju. Ko pride do večjih padcev kakovostnih delnic ali realnih sredstev, se del denarne rezerve uporabi za postopno dokupovanje in vstope nazaj na trg. Ko trgi ponovno zaidejo v evforijo, se del dobičkov vrne nazaj v likvidnost.
Podobno kot dobro upravljano podjetje, ki ima na računu vedno denarno rezervo za nepričakovane stroške in hkrati sredstva za investicije, mora imeti tudi vlagatelj finančno fleksibilnost, posebej v letošnjem letu. Rezerva oziroma denarna pozicija ni znak strahu, temveč znak discipline.
Leto 2026 ni leto za samo eno strategijo, ampak predvsem za aktivno prilagajanje trgu
Največja napaka v volatilnem letu ni napačna napoved, temveč impulzivna in čustvena reakcija glede na obstoječe razmere. Zato je smiselno naložbe izvajati postopno, z rednimi mesečnimi vplačili, ter ob večjih padcih povečati tempo in dodati na trg več iz obstoječe denarne pozicije. Redno rebalansiranje – prenos dela dobičkov iz segmentov, ki so močno zrasli, v segmente, ki so zaostali – ohranja ravnotežje, ki bo letos poglavitna stvar pri investiranju.
Če pride do eskalacije v Iranu, bo prvi odziv verjetno skok cen energije in rast inflacijskih pričakovanj. V takem scenariju portfelj, ki že vsebuje energijo in realna sredstva, deluje kot blažilec. Če se namesto tega uresniči scenarij mehkejše prilagoditve in nadaljnje rasti sektorja umetne inteligence, bo del portfelja sodeloval v tej rasti.
Leto 2026 tako vsekakor ni leto za špekulacijo na en izid. Je leto za premišljeno upravljanje tveganj in priložnosti. Vlagatelj, ki bo znal ohraniti kapital, likvidnost in disciplino, bo imel prednost pred tistim, ki bo lovil kratkoročne zgodbe.
Na koncu je investicijski portfelj vedno zelo podoben podjetju. Ne meri se le po prihodkih v najboljšem letu, temveč po sposobnosti preživetja slabšega leta, ki pa je hkrati lahko leto največjih priložnosti. Kdor v letu 2026 zase zgradi portfelj, ki prenese likvidnostni šok, stagflacijo in geopolitične napetosti, si ne kupuje le zaščite. Kupuje si možnost, da bo ob naslednjem ciklu rasti med prvimi, ki bodo pripravljeni izkoristiti priložnost!
Matjaž Štamulak, neodvisni finančni svetovalec, investitor in predavatelj