Dve tehnologiji, ki spreminjata svet
Tako umetna inteligenca kot kripto sta tehnologiji, ki sta zadnja leta v močnem porastu. Vsaka zase sta na dobri poti, da močno spremenita naš vsakdanjik in številne največje industrije na svetu. Kaj pa se zgodi, ko ti revolucionarni tehnologiji združimo, da sodelujeta in si medsebojno pomagata odpravljati njune šibkosti?
Vzpon umetne inteligence
Umetna inteligenca je glavni razcvet za širšo javnost doživela med letoma 2022 in 2023, ko so na trg prišli generativni AI modeli, kot so ChatGPT, Midjourney, DALL·E, Stable Diffusion in drugi. Na ta vlak so hitro skočile največje korporacije, AI pa je postal tekmovalni prostor. Microsoft je vložil 10 milijard dolarjev v OpenAI in začel vgrajevati ChatGPT v svoje storitve (npr. Bing AI, Office 365). Google je napovedal svojega AI asistenta Bard, ki temelji na njihovem modelu LaMDA. Meta (Facebook) in druge velike tehnološke družbe so začele pospešeno razvijati lastne AI modele.
Pot od skepticizma do priznanja
Medtem ko je AI hitro našel “mesto” znotraj različnih industrij, je kripto potreboval več časa in vztrajnosti, da so ga opazili tudi največji. Prvi začetki segajo v leto 2008, in kljub svoji mladosti je ta industrija prestala že marsikaj. BTC, kot glavna kriptovaluta je bila deležna številnih posmehov in zaničevanja. Na primer, Jamie Dimon, izvršni direktor banke JPMorgan Chase, je leta 2017 označil Bitcoin za “prevaro” (scam) in izjavil, da je “slabši od čebulnih čebulic”. Prav tako je Warren Buffett, predsednik in izvršni direktor Berkshire Hathaway, znan po svoji kritiki Bitcoina. Izjavil je, da nima nobene inherentne vrednosti. V preteklem letu pa je BTC vseeno dobil odobritev za ETF in tako celoten kripto svet približal institucijam ter ga postavil na zemljevid naložbenih sektorjev.
Kaj se zgodi, ko združimo AI in blockchain?
Kot že omenjeno, sta obe tehnologiji revolucionarni, a kaj lahko pričakujemo, če ju integriramo? Možnosti za to je ogromno, med najpomembnejšimi pa so naslednje:
V zadnjem času je uporaba napredne analitike podatkov s strani umetne inteligence izboljšala našo sposobnost prepoznavanja vzorcev, ustvarjanja novih informacij in pridobivanja pomembnih vpogledov iz velikih podatkovnih zbirk. To omogoča podjetjem in potrošnikom nove načine ustvarjanja, shranjevanja in deljenja podatkov. Pomisleki pa se pojavijo, ko se zavemo, da je velika večina teh AI orodij popolnoma centraliziranih in v rokah nekaj velikih tehnoloških velikanov, kar vodi v koncentracijo moči. AI modeli igrajo prevladujočo vlogo pri tem, kako podjetja in potrošniki komunicirajo ter izvajajo transakcije prek interneta, s čimer se povečuje pomen lastništva podatkov in preverjanja identitete.
Podjetja, ki ponujajo ta orodja, imajo na voljo ogromne baze podatkov, del katerih je lahko tudi zasebnih. Tukaj se pojavi tveganje, da bodo
podjetja sama izkoristila ali posredovala te podatke naprej ter jih uporabila proti uporabnikom skozi personalizirano oglaševanje in grajenje virtualnega avatarja, kar predstavlja resna tveganja za zasebnost v digitalnem svetu.
Tukaj bi lahko svoj doprinos prispeval kripto, ki bi zagotovil kar se da dobro uporabniško izkušnjo, hkrati pa omilil tveganja, ki se pojavljajo pri centralizirani umetni inteligenci.
Uporablja namreč arhitekturo blockchain za razdelitev podatkov in odločanja med več vozlišč, s čimer se zmanjšajo tveganja pristranskosti, cenzure in kršitve zasebnosti, ki so povezana s centralizacijo. Pomembna prednost je nespremenljivost in sledljivost podatkov ter odločitev umetne inteligence, saj blockchain omogoča shranjevanje in kasnejšo revizijo obojega. To izboljšuje odgovornost in zmanjšuje verjetnost zlorabe osebnih podatkov.
Tehnologije, ki povezujejo AI in kripto
Tehnologija, ki se v kripto svetu že uporablja in bi bila zelo koristna tudi pri integraciji z umetno inteligenco, je Zero-Knowledge Proofs (ZKP). To je kriptografski protokol, ki zagotavlja dokaz o veljavnosti, ne da bi razkril katero koli drugo informacijo. Omogoča preverjanje, vključno s preverjanjem podatkov AI, ob ohranjanju zaupnosti. Povečuje učinkovitost s preverjanjem brez ponavljanja informacij in tako rešuje tveganja zasebnosti.
Naslednja tehnologija je Multi-Party Computation (MPC), kriptografski protokol, ki omogoča strankam deljenje računalniških nalog brez razkritja podatkov, ki jih ima vsaka stranka. Tako lahko več nepovezanih strank obdeluje spremenljivke ob ohranjanju zasebnosti. Ta tehnologija naslavlja problem enotne točke odpovedi, saj je naloga razdeljena med večje število akterjev.
Decentralizirana umetna inteligenca
Združitev umetne inteligence in blockchain tehnologije bi lahko preoblikovala digitalno prihodnost na način, ki presega današnje razumevanje varnosti, zasebnosti in učinkovitosti. Decentralizirana AI bi zmanjšala odvisnost od velikih korporacij in omogočila bolj pravično porazdelitev moči pri dostopu do podatkov in odločanju. To bi lahko vodilo do večje preglednosti, zmanjšanja cenzure in bolj varne digitalne identitete.
Matic Trobec, strokovnjak za tehnično analizo in on-chain podatke na področju kripto valut