V zadnjih letih je pojem “globalna likvidnost” vedno bolj popularen in se ga vse pogosteje uporablja v finančnih in ekonomskih krogih, ampak kaj dejansko je globalna likvidnost, kdo nanjo vpliva in kaj jo sestavlja, so stvari, ki mnogim investitorjem niso povsem jasne. Jasno razumevanje tega pojma nam lahko poglobi razumevanje globalnih trgov ter nam omogoči boljše odločitve za naše naložbe.
Enostavna razlaga
Kljub temu da globalna likvidnost zagotovo ni najpreprostejši pojem, nam lahko njegova poenostavitev pomaga k boljši predstavi tega termina. Da bi lažje razumeli, kaj v svojem bistvu pomeni, si predstavljajte svetovni finančni sistem kot ogromen bazen, v katerem plava denar. Globalna likvidnost je količina tega denarja, ki je na voljo za posojanje, vlaganje in trošenje po vsem svetu.
Če je v bazenu veliko vode (torej denarja), je likvidnost visoka – denar je poceni in ga je lahko dobiti. To pomeni, da podjetja in ljudje lažje dobijo posojila, investirajo, kupujejo, borze rastejo, gospodarstvo se širi.
Če pa se voda začne odtekati – likvidnost upade. Denar je dražji, težje dostopen, obrestne mere rastejo, investicije padejo, borze se ohladijo, gospodarstvo se lahko začne upočasnjevati.
Sedaj ko imamo predstavo tega pojma, si poglejmo še tehnično definicijo: Globalna likvidnost se nanaša na obseg finančnih tokov – večinoma posredovanih prek globalnih bank in nebančnih finančnih institucij – ki se lahko čezmejno premikajo z razmeroma visoko frekvenco.
Glavni gradniki globalne likvidnosti
Globalna likvidnost je index in ne predstavlja zgolj ene spremenljivke, ampak je v enačbo vključeno veliko različnih faktorjev vključeni so vsi viri denarja in kreditov, ki omogočajo posojanje, investiranje in pretok kapitala v svetovnem finančnem sistemu. Raven likvidnosti močno vpliva na gospodarsko dinamiko po svetu.
1. Bilance centralnih bank
Centralne banke, kot so Fed, ECB ali BoJ, ustvarjajo osnovno monetarno bazo (M0) in z ukrepi, kot je kvantitativno sproščanje (QE), vplivajo na količino likvidnosti v sistemu. Rast njihovih bilanc običajno pomeni več likvidnosti na globalni ravni.
2. Bančni krediti in denarni agregati
Komercialne banke ustvarjajo “sekundarni denar” s kreditiranjem. Denarni agregati, kot sta M1 (gotovina in depoziti) in M2 (vključno z vezanimi vlogami), kažejo, koliko denarja kroži v gospodarstvu.
3. Razpoložljivost ameriških dolarjev
Dolar kot svetovna rezervna valuta ima ključno vlogo. Evrodolarji, dolarjevo financiranje in FX swapi vplivajo na dostopnost dolarjev. Njihovo pomanjkanje lahko povzroči likvidnostne težave.
4. Kapitalski tokovi
Premiki kapitala med državami ustvarjajo lokalno likvidnost. Vlaganja v države v razvoju lahko okrepijo njihovo finančno stabilnost, medtem ko umiki kapitala v krizah povzročijo sušo likvidnosti.
5. Shadow banking
Nebančne institucije, kot so hedge skladi ali skladi zasebnega kapitala, posredno razporejajo likvidnost, pogosto zunaj reguliranega sistema. Čeprav ne ustvarjajo denarja kot banke, močno vplivajo na finančne tokove.
6. Finančni trgi in instrumenti
Repo trgi, obveznice, derivati in ETF-i omogočajo hitro preusmerjanje kapitala. Stabilnost in likvidnost teh trgov prispevata k splošni fleksibilnosti sistema.
Kazalci globalne likvidnosti
Za spremljanje globalne likvidnosti uporabljamo različne kazalce, pri čemer vsak meri specifičen vidik finančnega sistema. Pomembno je, da se ne zanašamo preveč na posamezen kazalec, saj nam lahko le ta prikaže zavajajočo sliko. Šele s kombinacijo vseh kazalcev dobimo celosten vpogled v to, koliko likvidnosti je dejansko na voljo v svetovnem finančnem sistemu.
Na kaj vpliva globalna likvidnost
Globalna likvidnost ima pomemben vpliv na različne segmente finančnih trgov, zlasti na delniške indekse, kot je S&P 500. Številne študije potrjujejo, da likvidnost predstavlja enega ključnih dejavnikov, ki poganjajo cene sredstev na trgih.
Ena izmed najbolj prepričljivih je študija platforme Apollo Academy, ki poudarja visoko korelacijo med neto kvantitativnim sproščanjem (QE) ameriške centralne banke (Fed) in indeksom S&P 500. Fed s povečevanjem svoje bilance (t.j. z vnašanjem dodatne likvidnosti v sistem) pogosto spodbuja rast delniških trgov.
S to analizo so ugotovili kar 85-odstotno korelacijo med globalno likvidnostjo in S&P 500, kar še dodatno poudarja pomen spremljanja likvidnostnih trendov pri investicijskem odločanju. Povečana likvidnost pogosto sovpada z rastjo indeksa S&P 500, medtem ko zmanjšanje likvidnosti vodi v ohladitev trgov.
Fotografija vir: CrossBorder Capital. (2024). Global Liquidity vs. S&P 500 Index. Pridobljeno iz: https://www.crossbordercapital.com
Vizualni prikazi korelacije potrjujejo ta trend: gibanje S&P 500 se pogosto ujema s smerjo likvidnostnih ukrepov Fed-a. To jasno kaže, da globalna likvidnost ni le spremljevalni makroekonomski dejavnik, temveč aktivna sila, ki oblikuje tokove kapitala na finančnih trgih.
Matic Trobec, strokovnjak za tehnično analizo in on-chain podatke na področju kripto valut
Viri:
https://capitalwars.substack.com/p/the-global-liquidity-cycle
https://www.newyorkfed.org/research/staff_reports/sr1064
O globalni likvidnosti in vplivu le te se bomo posebej podrobno pogovarjali na brezplačnem dogodku v živo. Pridružite se nam 22.5.2025 ob 20. uri zvečer.